Sedemdeset let Biblioteke Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Marija Fabjančič; Dušan Koman; Dušan Merhar; Drago Samec; Boštjan Žekš; Marija Fabjančič; Drago Samec; Borut Loparnik; Nena Škerlj; Luka Vidmar; Matjaž Bizjak; Dušan Koman; Sinja Zemljič - Golob; Breda Pajsar; Tone Wraber; Matija Gogala; Andrej Kranjc; Maja Kranjc; Martin Grum; Petra Vide Ogrin; Milan Osrajnik

doi:10.3986/9789616242929

Sedemdeset let Biblioteke Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Authors

Marija Fabjančič (ed)

Dušan Koman (ed)

Dušan Merhar (ed)

Drago Samec (ed)

DOI: https://doi.org/10.3986/9789616242929

Keywords:

scientific libraries, cultural history

Synopsis

Letos praznuje Slovenska akademija znanosti in umetnosti sedemdeset let svojega obstoja in skupaj z njo tudi Biblioteka SAZU. Pravzaprav, če smo bolj natančni, je Biblioteka malo starejša, saj se je knjižni fond začel zbirati že pred uradno ustanovitvijo Akademija. In prav je tako, saj je bila in je še vedno Biblioteka osnova za delo Slovenske akademije znanosti in umetnosti in iz nje izhajajočega Znanstvenoraziskovalnega centra.

Biblioteka SAZU je lep primer za to, kako lahko v sorazmerno kratkem obdobju, v obdobju dveh generacij, inštitucija nastane, se razvija in zraste do evropsko primerljive ravni. Začelo se je s knjižnim fondom iz zapuščine Adolfa Robide, z edinim zaposlenim Primožem Ramovšem, arhivarjem, bibliotekarjem, kasnejšim upravnikom in akademikom, danes pa ima Biblioteka več kot dvajset zaposlenih in knjižni fond, ki je med najbogatejšimi v Sloveniji, ter je tesno vpeta v slovensko in mednarodno bibliotekarsko in raziskovalno povezovanje. To kaže, da se da. Če ustanovitelji vedo, kaj želijo, če se vodstvo in zaposleni zavedajo, kaj je njihova naloga in kaj bi radi dosegli, in če so zagotovljeni vsaj minimalni delovni pogoji. Ta optimističen nauk nam pride prav tudi danes, ko obupujemo nad našimi možnostmi in našo prihodnostjo, saj nam pravi, da se cilje da doseči, če se le za njih jasno in trdno odločimo. (...)